1. Redne mesečne operativne vaje:
- Spoznali smo se z opremo v vozilih, si izmenjali izkušnje, navodila glede opreme v vozilih in gasilskem domu.
- Preizkusili opremo (motorne brizgalne, agregate, izpihovalec), se pogovarjali o uporabi in varnostnih navodilih le teh. Prav tako smo se seznanili z pravilnim rokovanjem z dihalnimi aparati, kjer smo preizkusili tudi novo nabavljene laringofone, ki so se izkazali za zelo zadovoljive in jih priporočamo vsem notranjim napadalcem.
- Seznanili smo se z komunikacijo – radijskimi postajami, kanali ki jih uporabljamo, bontonu pri uporabi le teh.
- Poveljnik nam je podal nekaj navodil glede samih intervencij, od dobljenega poziva do odhoda domov. Glede vodenja intervencije, komunikacije z vodjo, vodji sektorjev, 112, poškodb na intervenciji, odhoda na intervencijo,…

Seveda nas velika večina vse to že dobro pozna, vendar se vedno najde nekaj kar smo morda spregledali, nismo točno vedeli, smo pozabili… – ravno to pa je namen teh vaj.

V nadaljne načrtujemo interno izobraževanje prve pomoči, tehnik gašenja, gašenje na višini, vrvne tehnike spuščanja z višin,…

Slideshow

123►

V glavah tistih, ki še nikoli nismo videli, kje šparglji dejansko rastejo, se je pojavljal en velik vprašaj, saj si nismo niti približno predstavljali, kako sploh najti in nenazadnje, kako pobirati to zelenjavo. Med potjo so se rodile različne teorije, ampak nobena ni bila prava. Po nekaj urah vožnje, smo prispeli v sončne Krkavče, kjer so nas pričakali nasmejani obrazi. Po uvodnem pozdravu in okrepčilu, so nas Krkavčani seznanili s potekom našega dneva. Načrt je bil tak, da se razdelimo v skupine in krenemo za iskanjem špargljev. Najprej so nam pojasnili, da šparglji rastejo v gozdu oz. grmičevju, zato smo tudi imeli pripravljeno primerno obutev. Naša skupinica se je napotila proti cerkvici, kjer smo spotoma srečali mežnarja, ki nas je lepo pozdravil in predsednikovi ženi poklonil dišeči majnik. Krenili smo po  potki navzdol med kraškimi hiškami in njihovimi vrtovi, ki so že kazali pridelke, ki smo jih pri nas komaj posadili ali posejali. Razlog je seveda v toplejšem ozračju in občutno drugačni klimi. Naposled smo prišli iz vasi in že pri prvem večjem grmovju nas je naš vodnik ustavil in pokazal na tisto, po kar smo pravzaprav prišli. Prvi pokazatelj je smrečju podobno vejevje, vendar bolj razvejano, v bistvu je to oleseneli in posušeni špargelj. In v krogu 30 cm bi moral rasti svež špargelj ali pa celo več. Moramo se pohvaliti, da smo kar hitro dojeli in počasi smo si začeli polniti roke z beluši. Kaj kmalu se več nismo zadovoljili s šparglji, ki smo jih natrgali ob potki, ampak nas je vleklo dobesedno v grmovje, kjer smo hitro spoznali, da tam najdemo najlepše primerke. Pot nas je zanesla kar globoko v gozd, ampak to nas ni preveč motilo, saj nas je zajela vročica nabiranja. Po dobrih treh urah hoje, sta nas vodnika popeljala še do obrežja reke Dragonje, od koder bi lahko prebrodili k naši sosedi Hrvaški, vendar smo raje opazovali kristalno zeleno reko. Če ne bi bilo sredi aprila in bi bila voda malenkost toplejša, bi se bil verjetno marsikdo osvežil s skokom v vodo, saj je na nekateri delih voda ravno prav globoka za takšne podvige. S šparglji polnih rok smo se vrnili v gasilski dom, kjer so nam tamkajšnje članice dale marsikateri nasvet, kako pripraviti slastne jedi. Nekaj so nam jih tudi same pripravile, in moram priznati, da je po dolgem dnevu prijala špargljeva juha, nato z testeninami in jajci. To je tudi najpogostejši način priprave. Šparglji so bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij, mangan in druge minerale, asparaginom, eterično olje, jantarno kislino, vsebuje tudi izredno veliko folne kisline. Čistijo ledvice in po dolgi zimi povrnejo vse potrebne vitamine in minerale.

Dan je hitro minil in v dobri družbi bi še ostali, vendar je naslednji dan bil delavni, zato smo se poslovili s pesmijo, frajtonarico in plesom, kot se za žetalske gasilce spodobi. Dobre volje in predvsem siti špargljevih jedi, smo se odpravili nazaj v naše prelepe Žetale. Hvala članom PGD Krkavče za dan poln doživetij, za postrežbo in gostoljubnost. Šparglje pa verjetno naslednje leto čaka podobna usoda – pobrala jih bo haloška roka – to smo si nekateri obljubili.

Za PGD Žetale,

Marjetka Prevolšek

Kategorija: ČLANICE